fbpx

Vrste elektroinštalacij (VG)

Električna instalacija je smotrno povezana električna oprema za prenos energije do posameznih električnih naprav in aparatov (npr. svetilk, bojlerjev, vtičnic, doz, itd.). Električna oprema so vodniki, naprave za varovanje vodnikov, aparatov in naprav, stikala, kontaktorji, vtično – spojne naprave, elementi daljinskega krmiljenja ipd..

V grobem se loči:

  • nizkonapetostne elektroenergetske instalacije; namenjene so napajanju električnih naprav in razsvetljavi,
  • informacijske instalacije; so instalacije za telefon, protivlomno in protipožarno zaščito, klimatizacijo, računalniške mreže,…

Glede na izvedbo se elektroinštalacije delijo na:

  • instalacije pod ometom in v ometu; instalacije, ki se izdelajo že ob sami gradnji objekta, še preden se izdela zaključni ometni sloj,
  • instalacije nad ometom; vgrajujejo se predvsem v vlažne prostore, kjer mora biti električna instalacija napeljana s plastičnimi vodniki na ustreznih skobah,
  • instalacije v votlih stenah; delijo se na gorljive in negorljive, od vrste instalacije pa je odvisna tudi vrsta materiala, ki ga uporabimo za izvedbo električne instalacije; sistem je primeren za suho montažno gradnjo,
  • instalacije v betonu; se nameščajo že v začetnih fazah gradnje objekta,
  • instalacijski kanali; niso uporabljivi za stanovanjske prostore, pogosto pa se uporabljajo v industrijski gradnji,
  • instalacije z neizoliranimi vodniki; se v stanovanjskih objektih uporabljajo zgolj za nizkonapetostne sisteme kot npr. halogenske svetilke in podobne naprave.

Elektroinštalacije morajo biti izvedene v skladu z veljavnimi predpisi iz projekta elektroinštalacij. Pozorni moramo biti na to, da so nizkonapetostne doze vsaj 5 cm oddaljene od visokonapetostnih doz (220 V). V istem tokokrogu ne moreta biti povezana dva napetostna nivoja, razen v primeru, da je med njima nameščena pregradna stena. Električne instalacije nameščamo v gibljive cevi, da so kasneje zamenljive. Vsi električni izvodi morajo vsebovati zaščitni vodnik, ki predstavlja tretjo žilo v trižilnem električnem vodu. 

Električne instalacije v stanovanjskih objektih pojmujemo kot nizkonapetostne elektroenergetske instalacije. Napetost omenjenih elektroenergetskih instalacij je 220 V, moč električnega toka, ki ga prenaša pa najpogosteje 3 x 25 A lahko pa tudi 3 x 35 A.

Podjetje za distribucijo električne energije nam preko razdelilnega omrežja in hišnega priključka dovaja električni tok. Priključek je sestavljen iz vodov in naprav nizke napetosti, preko katerega je odjemalčeva elektroinštalacija povezana z distribucijskim električnim omrežjem. Priključek ima zunanji in notranji del, zunanji priključek sestavljajo nadzemni vodi od distribucijskega omrežja do izolatorjev na odjemalčevem objektu, notranjega pa vodi na napravah, ki povezujejo zunanji priključek z odjemalčevo instalacijo do števca. Osnovni gradbeni priključek naj priključi ustrezno elektrodistribucijsko podjetje, ki določa tudi tehnične pogoje za izgradnjo obeh delov priključka. Pri tem namesti elektroinštalacijsko omarico, v kateri so števec z glavnimi varovalkami, določeno število enofaznih in trifaznih vtičnic, naprava za zaščito pred previsoko napetostjo in prenapetostna zaščita. Glavne hišne varovalke so nameščene pod streho ali v kleti in so zaplombirane s strani distribucijskega podjetja. 

Prostori posameznega stanovanja so skupinsko povezani na posamezne tokovne kroge. Razvrščanje v skupine je odvisno od potrebe po električni energiji v posameznem prostoru. Vsak tokovni krog mora biti opremljen z varovalko. Varovalka poskrbi, da posameznega tokovnega kroga ne preobremenimo. Napeljava namreč dopušča le določeno obremenitev. Če ta naraste, se vodniki preveč segrejejo in lahko v skrajnosti celo zanetijo požar. Avtomatska izklopna naprava v varovalki preobremenjen tokovni krog pravočasno izklopi.

Števec registrira porabo električne energije, na podlagi stanja števca elektrodistribucijsko podjetje izstavlja račune za dobavljeno energijo. Vsak poseg v števec je zato prepovedan. Preko števne plošče kontroliramo ali števec ustrezno in pravilno deluje. Na čelni strani števca so zbrani in zapisani tehnični podatki, med njimi tudi število vrtljajev, ki jih naredi števna plošča za vsako porabljeno kilovatno uro (kWh).

Pri izdelavi električnih instalacij je potrebna tudi ustrezna zaščitna ozemljitev. To je varnostni ukrep, s katerim preprečimo, da bi v objektu oziroma v gospodinjstvu prišlo do nesreče zaradi električnega toka. V gradbeno jamo že med samim betoniranjem položimo temeljno ozemljilo. Temeljno ozemljilo predstavlja pocinkan valjanec ali trak iz nerjavečega jekla, ozemljila pa so lahko žarkovno, obročno ali pentljasto oblikovana. Dolžina valjanca je odvisna od podložnega materiala temeljev oziroma vrste zemljišča, od katere je odvisna ponikalna upornost, ki se meri v Ohmih in mora biti čim nižja. Z ustreznimi instrumenti lahko izračunamo Ohmsko upornost zemlje in tako izračunamo ustrezno dolžino ozemljila. Temeljno ozemljilo mora tudi izenačevati potencial v objektu, kar pomeni, da skrbi za varno izvedbo medsebojnih elektrotehniških povezav kovinskih delov v objektu. Ta je še posebej pomembna v prostorih s povečano nevarnostjo, kot sta kopalnica in pralnica. Za zaščito pred previsoko napetostjo v objektu je v električni omarici nameščeno FID stikalo, ki deluje na diferenčni tok med fazo in ničlo, ki se pojavi ob okvari na posamezni električni napravi. Mehanizem odklopne naprave prekine tokokrog, če se pojavi omenjena razlika v toku.