fbpx

Vodovodni sistemi (VG)

Vodovodne sisteme sestavlajo črpališča, vodovodno omrežje, vodohrani, regulacijski objekti, razbremenilniki… Parametri delovanja se časovno neprestano spreminjajo (poraba vode, pretoki, tlaki), zato morajo biti vodovodni sistemi zgrajeni tako, da je zagotovljena neprekinjena dobava vode porabnikom, da so vodovodne cevi vedno polne in pod zadostnim tlakom.

Vodovodni sistemi se delijo gede na

  • Funkcionalno zasnovo – glede na namestitiev vodohrana, ki je lahko s pretočnom vodohranom, s protiležnim vodohranom ali kot kombiniran sistem. Pri pretočnem vodohranu iz črpališča napajamo vodohran, nakar voda odteka naprej do porabnikov. Če naselje leži v dolini med črpališčem in vodohranom, se zgradi protiležni vodohran, kjer cevi do vodohrana vodijo skozi kraj. Pri majhni porabi vode, z vodo iz črpališča napajamo porabnike in vodohran, pri veliki porabi pa porabniki dobijo vodo delno iz črpališč, delno pa iz zaloge v vodohranu. Tak sistem je boljši, ko je poraba vode velika (dnevne konice, požar).
  • Glede na dovod vode iz zajetje do vodohrana oziroma porabnikov so sistemi lahko težnostni (gravitacijski), tlačni (črpalni) ali kombinirani. Pri težnostnem sistemu leži zajetje nad porabniki, zato črpanje vode ni potrebno. Voda teče gravitacijsko do vodohrana in nato enako do porabnikov. Tak sistem je cenejši, ker je brez črpalnice in črpalk.
  • Glede na tlačne cone – vsem porabnikom se mora zagotoviti ustrezen oskrbovalni tlak, ki ne sme preseči 6 barov (60 m vodnega stolpca) in ne sme biti manjši od predpisanega minimalnega oskrbovalnega tlaka. Za gašenje z vodo iz vodovodnega omrežja sta predpisani dodatni zahtevi, in sicer za gašenje direktno iz omrežja mora biti minimalni tlak 4 bare, za gašenje preko dodatne gasilske črpalke pa 1,5 bara.
  • Glede na najmanjši oskrbovalni tlak pri požaru – za neposredno gašenje iz vodovodnega omrežja mora biti notranji premer cevi vsaj 100 mm, vodni tlak v hidrantu pa najmanj 4 bare. Pri slabših razmerah, ko je tlak v hidrantu 1,5 do 4 bare, lahko gasimo iz hidranta preko gasilskih črpalk. Če ni niti toliko tlaka, ali pa so cevi pretanke, vozimo ali črpamo vodo od drugod (iz potoka, jezera, požarnega bazena).
  • Glede na zgradbo omrežja delimo sisteme na:
  • vejičast sistem,
  • mrežasti sistem,
  • krožni sistem.
  • Navedeni sistemi se razlikujejo med seboj po tem, kako je izdelan razdelilni cevovod oziroma, kako dobavljamo vodo porabnikom. Vejičasti sistem uporabljamo pri manjših, razpotegnjenih naseljih, saj je najcenejši in hidavlično jasen. Je pa nezanesliv, saj vsaka poškodba cevovoda prekine dobavo vode v nadaljevanju tiste veje. Pri mrežastem sistemu se zanke prepletajo, dolžina cevovodov je večja, obratovanje zanesljivejše. Najdražji in najzanesljivejši so krožni sistemi, ki jih uporabljamo v večjih mestih: cevi, ki vodijo do porabnikov napajamo iz osnovnega krožnega cevovoda velikih dimenzij.