fbpx

Elementi strelovoda (VG)

Strelovodi ne privlačijo strele, temveč jo le odvedejo po poti, ki jo določi uporabnik objekta tako, da strela ne gre po poti, ki bi si jo izbrala sama. Strelovodni vodniki danes niso nujno več pravokotne oblike oz. valjanci, temveč so lahko tudi okrogli, kar pomeni, da so ob enakem preseku na videz precej manjši. To pripomore k temu, da je strelovod danes skorajda neopazen in tako ne kvari arhitekture objekta.

Sam strelovod sestavimo iz treh sklopov:

  • Lovilni sistem; to so vodniki, ki jih napnemo po slemenu in po robovih strehe. Od same oblike strehe je odvisno ali bomo po slemenu namestili kovinski vod (žica), ali pa bomo za lovilni sistem uporabili kovinsko palico, ki sega nad višino strehe. Prav tako je treba dele, kot so dimniki, antene in zračniki, ki segajo nad višino strehe povezati s strelovodnim sistemom. Pri pritrjevanju strelovodne instalacije na kritino ne smemo poškodovati strehe in morebitne dodatne hidroizolacije in drugih delov objekta, npr. fasade. Za pritrditev strelovoda uporabljamo elemente, ki ne ovirajo poti streli in hkrati preprečujejo, da bi le ta zašla iz poti. Klasična dvokapnica naj bi imela en vod po vrhu strehe in nato še štiri, ki potekajo po vogalih. Na ta način optimalno porazdelimo energijo.
  • Odvodni del, ki se poveže z lovilnim sistemom. Le ta omogoči streli najhitrejšo pot iz strehe v tla. Za material se uporabi baker, aluminij ali železo, dimenzije od 6 do 10 mm. Število vodnikov na hiši je odvisno od njene velikosti. Razdalje med njimi so običajno od 10 do 25 m. Potekati morajo navpično, ter obvezno po najkrajši možni poti, saj si strela ne bo vzela časa, da bi šla na primer okoli žleba, mimo nadstreška ali druge ovire. Odvodni sistem se enostavno pritrdi na fasado. Danes so na voljo nosilci celo v barvi fasade. Lahko pa ga s pomočjo posebnih objemk pritrdimo na žlebove in se s tem izognemo vrtanju v fasado.
  • Ozemljitev je najpomembnejši del strevodne instalacije. Če je izvedena napačno, strela, ki potuje po strelovodu, ne more iti v zemljo, kar lahko poškoduje objekt. Ozemljitev se izvede tako, da se vsi odvodi povežejo s sistemom, ki je v zemlji. To je lahko zanka okoli hiše ali pa navpična sonda, kadar na razpolago ni dovolj prostora. Pomembno je, da je vodnik, ki je v zemlji, odporen proti rjavenju. Običajno se izvedejo štirje odvodi, ki so dolgi vsak po 25 m (dolžina je odvisna tudi od sestave tal) in potekajo 2 m stran od hiše, položeni so na globino 1 m.

Na strelovodni sistem se lahko povežejo tudi ostale večje kovinske mase, kot so kovinske ograje ali elementi oken, ki bi lahko predstavljali nevarnost.

Kovinske strehe naj ne bi potrebovale lovilnega sistema, saj zaradi svoje sestave sama streha tvori lovilni sistem. Vseeno pa se mora povezati z odvodnim in ozemljitvenim delom, ki vodi strelo v zemljo.