Psihološka plat izobraževanja (VG)

Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno. Zato moramo vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat. Brez čustev ni učenja.

Pouk pomeni medsebojno učinkovanje treh temeljnih dejavnikov (didaktični trikotnik).

V sodobnem izobraževanju so udeleženci (učenci) najpomembnejši dejavnik, saj je uspešnost učenja primarna aktivnost tistih, ki se učijo. Iz tega sledi, da mora učitelj organizirati takšne oblike in metode dela, ki bodo omogočale aktivnost udeležencev. Ko gre za samoizobraževanje, učeči se posameznik prevzame tudi naloge učitelja, kot so načrtovanje, organiziranje, izvajanje, preverjanje, ocenjevanje ali pa katero od naštetih nalog prepusti drugi osebi – učitelju.

Učna snov predstavlja vsebino, ki je predmet delovnega odnosa in je za učenca cilj, da se nauči, za učitelja pa da čim več nauči.

Tretji dejavnih so učne vsebine, ki obsegajo načrtovano zbrana znanja iz posameznih znanosti in  tehnike ter iz  neposrednega poklicnega, družbenega dela ter življenja.

Z medsebojnim učinkovanjem vseh treh naštetih dejavnikov pouka uresničujemo tri osnovne naloge učnega procesa.

1. a) Pridobivanje znanja je tista osnovna naloga pouka, ki jo udeleženci uresničijo z opazovanjem, poslušanjem, proučevanjem, mišljenjem. Takoj moramo poudariti, da ni dovolj, če učenci osvojijo znanje le na nivoju informiranosti: dvigniti se je treba na raven uporabnega in ustvarjalnega znanja, torej takega, ki ga znamo uporabiti v praksi ali da znamo z njegovo pomočjo reševati nove naloge in probleme.
2. b) Uporabno usmerjen učni proces se ne ustavi le pri nalaganju najrazličnejših informacij, temveč tudi k pridobivanju takega znanja, ki človeka usposablja za delo in življenje. Gre torej za oblikovanje t.i. operativnega znanja s pomočjo razvijanja sposobnosti, spretnosti in navad.  

Za kaj pravzaprav gre?

Za vsakdanje življenje in delo je potrebno:

• da znamo razčlenjevati, povezovati, sklepati, posploševati spoznavna dejstva,
• da imamo razvite gibalne sposobnosti za neposredne praktične naloge, ko delamo z različnimi materiali, stroji, napravami.

Vse našteto razvijamo postopoma in z ustreznim urjenjem.

1. c) Tretja osnovna naloga pouka je oblikovanje osebnosti ne glede na starost udeleženca učnega procesa. Delavnost, vztrajnost, natančnost, odgovornost so lastnosti, ki jih med poukom razvijamo tudi pri odraslih udeležencih izobraževanja. 

Vprašanja, ki jih razjasnimo v razpravi:

• Kdo naj usposablja gasilski kader?
• Kdo naj usposablja občane?
• Kako prepričat vse v pomen znanja in ravnanja?
• Posebnosti usposabljanja pionirjev!
• Posebnosti usposabljanja mladine!
• Posebnosti usposabljanja članic!
• Posebnosti usposabljanja članstva!

Kaj je z znanjem, spretnostmi in navadami, če delo ne ponavljamo in ne utrjujemo?

POMEN ZNANJA ZA RAZVOJ ČLOVEKOVE OSEBNOSTI!

Dejavnost vzgoje in izobraževanja se dotika skoraj vsake slovenske družine, kjer so otroci, ki hodijo v vrtec ali šolo, odrasli, ki se strokovno izpopolnjujejo ali usposabljajo za življenje in delo, ali starejši odrasli, ki so morda vključeni v univerzo za tretje življenjsko obdobje.