Gasilske organizacije v Sloveniji (NGČ)

Najvišja oblika povezovanja gasilskih organizacij na slovenskem je Gasilske zveza Slovenije, ki preko sedemnajstih regijskih svetov oziroma regijskih poveljstev, 116 gasilskih zvez ter 1295 gasilskih društev združuje preko 133.000 članov gasilske organizacije (Iz poročila predsedstva 15. kongresu GZS, 2008).

Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza in Gasilsko društvo so pravno formalne organizacije, ustanovljene tudi na podlagi Zakona o društvih, imajo svoj statut, transakcijski račun ipd.

Regijski sveti ali poveljstva, občinska poveljstva in sektorska poveljstva so organizirana zgolj v operativne namene.

S poklicnimi enotami sodelujemo na strokovnem in operativnem področju, nismo pa pod okriljem isti krovne organizacije.

Kot že omenjeno, je Prostovoljno gasilsko društvo humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe, če tako določa zakon.

Prostovoljna gasilska društva se povezujejo v gasilske zveze v skladu z zakonom.

Gasilske zveze opravljajo organizacijske in strokovne naloge gasilstva zlasti v zvezi z:

• načrtnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev;
• načrtnim in usklajenim razvojem ter opremljanjem gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili;
• načrtovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot gasilskih organizacij, ki so članice zveze;
• povezovanjem med članicami gasilske zveze in občinami na območju, na katerem deluje gasilska zveza;
• izvajanjem nalog, ki so jih nanje prenesle država ali občine;
• drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami gasilstva.

Gasilske zveze imenujejo poveljnike gasilskih zvez in regijske gasilske poveljnike, ki so člani pristojnih štabov Civilne zaščite. Poveljniki gasilskih zvez in regijski gasilski poveljniki skrbijo za pripravljenost, organiziranost, opremljenost in usposobljenost nižjih poveljstev in gasilskih enot, izvajanje določenih programov usposabljanja ter vodijo večje in zahtevnejše intervencije.

Način izbire in pristojnosti poveljnikov gasilskih zvez in regijskih poveljnikov ter drugih gasilskih poveljnikov in njihovih namestnikov se določi s pravili gasilske službe.

Gasilska zveza, v katero se povezujejo prostovoljna gasilska društva na območju posamezne občine, daje:

• mnenje k letnim programom usposabljanja operativnih gasilcev in gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev;
• mnenje k letnim programom opremljanja prostovoljnih gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo.

Gasilska zveza lahko za posamezno leto določi oblike usposabljanja, ki jih prostovoljna gasilska društva vključijo v svoje letne programe, če je to potrebno zaradi usklajenega razvoja, ustrezne pripravljenosti in drugih razlogov, utemeljenih z ocenami ogroženosti občine pred požarom ali drugimi nesrečami.

Sredstev iz proračuna Republike Slovenije ni mogoče uporabiti za financiranje programov usposabljanja ali nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme, če za izvedbo usposabljanja oziroma nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme ni bilo dano pozitivno mnenje pristojne gasilske zveze.

Omenjene pristojnosti ima le tista gasilska zveza, ki je vključena v Gasilsko zvezo Slovenije.

Gasilska zveza Slovenije je najvišja oblika povezovanja gasilskih društev in njihovih zvez.

Gasilska zveza Slovenije poleg svojih društvenih nalog opravlja tudi naloge, za katere jo pooblasti minister, zlasti pa:

• določene strokovno-tehnične naloge varstva pred požarom;
• organizacijske in druge naloge, s katerimi se zagotavlja razvoj prostovoljnega gasilstva v državi in njegovo mednarodno povezovanje z drugimi gasilskimi organizacijami v svetu;
• izdaja strokovno literaturo o varstvu pred požarom in gasilstvu.

Gasilska zveza Slovenije je pravna oseba zasebnega prava.

Organiziranost, naloge in pristojnosti svojih organov določi Gasilska zveza Slovenije s svojimi pravili.