fbpx

Požarna varnost v naravnem okolju (VG)

Preventivna določila ureja že Zakon o gozdovih, dodatno oz. bolj detajlno pa Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (l. 2006). 

Uredba pozna 5 stopenj požarne ogroženosti. Določene stopnje požarne ogroženosti določi in razglasi URSZR na podlagi podatkov Agencije za okolje, ki določi indeks ogroženosti na podlagi padavin v preteklih dneh in tednih. Nadzor nad izvajanjem prepovedi uporabe odprtega ognja v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti izvajajo policija, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter inšpekcija za naravne in druge nesreče. V sušnem obdobju se določijo požarne straže (lovci, planinci, gozdarji, aeroklubi).

V gozdu je načeloma prepovedano kurjenje, razen če je prisotna požarna straža ali na za to določenem mestu. Kurjenje je dovoljeno za potrebe kurjenja in zatiranja podlubnikov, vendar morajo biti prisotni delavci, ki imajo pripravljene zaloge vode in druge pripomočke za gašenje. Če je kurišče urejeno, mora biti 10 m od dreves in 50 m od gozda, ogenj pa mora biti pod nadzorom. 

Predpisane pasove ob cestah in železnicah se očisti gorljivih snovi. Za red in čistočo in za vzdrževanje poti (tudi gasilskih) so odgovorni lastniki ali upravljavci.

Izdelani morajo biti načrti za dostop za gasilska vozila, kataster mlak, jezer, potokov in ribnikov, urejene in vzdrževane požarne poti, kurjenje lesnih ostankov in bolnih dreves na posebej določenih mestih, urejena in označena morajo biti začasna skladišča goriva in razstreliva, prav tako prevažanje le-teh. Te zadeve so dolžni urejevati lastniki in upravljavci gozdov.