fbpx

Požarna statistika (VG)

Eden izmed pokazateljev stanja požarne varnosti v državi je tudi število mrtvih na leto zaradi učinkov požara. V Sloveniji se skozi daljše časovno obdobje to število giblje okrog 20, kar nas s cca 1 smrtno žrtvijo na 100.000 prebivalcev uvršča nekje v sredino med državami, ki so uvrščene na lestvico in iz katerih so pridobljeni podatki (vir: World Fire Statistics 26). Ta podatek nas ne sme uspavati, to ne pomeni, da možnosti večjega števila mrtvih zaradi izrednega dogodka na mestu, kjer se zbira večje število ljudi, ni pričakovati. Dejstvo je, da je pri manjšem številu prebivalcev manjše število ekstremnih izrednih dogodkov in možnost večjega števila mrtvih ob enkratnem požaru ali drugi izredni situaciji obstaja tudi v Sloveniji.

Statistika in primeri iz tujine kažejo, da so z vidika požara najbolj ranljive določene skupine ljudi (domovi za ostarele, bolnišnice), zbirališča večjega števila ljudi (dvorane, stadioni), izobraževalne ustanove, ipd. Kot smo že omenili, tu še posebej obstaja javni interes, da se zagotovi ustrezne ukrepe požarne preventive, saj lahko že majhen izreden dogodek pomeni katastrofo. Zato država s predpisi ureja predvsem vidik zagotavljanja evakuacije ljudi in zagotavljanja možnosti gašenja začetnega požara, če je to še možno.

Večina ljudi, ki umrejo zaradi učinkov požara, umre zaradi zastrupitve z dimom in ne zaradi neposrednega učinkovanja plamenov in toplote. Pomembna sestavina dima je ogljikov monoksid, plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja kot glavni produkt nepopolnega gorenja v slabo prezračevanih prostorih.

Požar povzroča tudi škodo na premoženju. Podjetje, ki se sooči s požarom, tudi če samo v enem delu proizvodnega procesa, se lahko sooči z resnimi težavami, saj nekajmesečna odsotnost določenega proizvoda na trgu lahko pomeni izgubo tržnega deleža, požar lahko pomeni izgubo pozitivne zunanje podobe podjetja in posledično bankrot. Tuje izkušnje kažejo, da ima kar 90% podjetij, ki so se soočila z resnim požarom, velike težave z obstojem na svetovnem trgu.

Iz statističnih podatkov in ugotovitev izhaja, da so ukrepi požarne preventive še kako pomembni za ohranjanje zdravja in življenja ljudi, ohranjanje lastnine in nenazadnje ohranjanje okolja.