fbpx

Uvod preventiva (VG)

V Sloveniji zaradi požarov letno umre okrog 20 ljudi, večji del zaradi hitrega širjenja dima in ne neposrednega požara. Številke so proporcionalno podobne tudi v drugih evropskih državah. Zaradi tega dejstva ter dejstva, da je podobno tudi s škodo na premoženju, je nujno potrebno, da določene vrste zgradb izpolnjujejo določene požarnovarnostne zahteve.

Država kot zakonodajalec mora poskrbeti predvsem za varnost ljudi, še posebej v primerih, ko gre za javne zgradbe in zbirališča večjega števila ljudi, ki niso poučeni o nevarnostih in možnostih ukrepanja. Naloga zakonodajalca je torej skrb za javno varnost in red, še posebej za zagotavljanje pogojev za ohranjanje življenja in zdravja.

Z izvajanjem gradbenih, tehničnih, tehnoloških in organizacijskih ukrepov naj bi se zagotovilo naslednje pogoje:

  • preprečitev nastanka požara
  • v primeru njegovega nastanka preprečitev širjenja
  • hiter in varen umik ljudi (in živali) iz goreče zgradbe
  • hitro in učinkovito reševanje ljudi iz zgradbe ter gašenje požara.

Ukrepi požarne preventive morajo biti vsakokrat prilagojeni obliki in vrsti zgradbe, namenu uporabe ter vedenju ciljnih skupin, ki se zbirajo v takšni zgradbi, zato morajo takšne zgradbe poleg splošnih zahtev izpolnjevati tudi posebne zahteve (npr. visoke zgradbe, poslovne zgradbe, bolnišnice, zbirališča večjega števila ljudi).

Požarna preventiva in gasilstva nista ne smeta biti ločeno vodeni stroki, saj se večina ukrepov medsebojno prepleta. Številni ukrepi požarne preventive imajo neposreden vpliv na izbor in izvedbo gasilskih ukrepov, še posebej takrat, ko se požar hitro širi in je uspešno gašenje požara možno le v primerih, kadar le ta naleti na izvedene požarno preventivne ukrepe.