fbpx

Poškodba pri delu – postopek (VG)

Nezgoda – nesreča pri delu je nepredviden dogodek, ki ni nastal naključno. Vključeni so dejavniki, na katere človek lahko vpliva. Posledica nezgode pri delu pa je lahko poškodba oziroma okvara zdravja, samo materialna škoda ali pa oboje.

Poškodba pri delu: je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Sem šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo (padec, udar, urez, udar električnega toka,…).

Ločimo: lahke, težje, kolektivne in smrtne poškodbe.

Poklicna bolezen: je bolezen, povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in je navedena v “Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni” (Ur.l.RS, št. 85/03). To je npr.: izpostavljenost škodljivim plinom, prahu in pari, poklicna astma, ionizirajoče sevanje, okvare sluha, bolezni hrbtenice, azbestoza, vibracijska bolezen-vibrofibroza, alergije, kožne bolezni, silikoza, bolezni gibal. V pravilniku je skupno navedenih 76 bolezni, ki so priznane kot poklicne bolezni. Vsaka poškodba pri delu ali poklicna bolezen je rezultat neustreznega delovanja sistema: človek – stroj – delovno okolje.

Poškodbe pri delu opisujemo z dvema indeksoma: z indeksom pogostnosti in z indeksom onesposabljanja oz. indeksom resnosti. Odsotnost z dela zaradi poškodb pri delu, t.j. “indeks resnosti poškodbe” (IF), v Sloveniji že nekaj let presega 30 koledarskih dni v povprečju na eno poškodbo! Zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni je izgubljenega približno 4% nacionalnega bruto dohodka.